Nekdaj praktični terenec, danes predmet poželenja

Bodimo iskreni: zakaj kupujemo SUV-je? Zaradi praktičnosti? No, nekateri tudi zato, večina pa predvsem zaradi videza. Terenci so pač videti kul! In prav kul videza je sportageu v prvih dveh generacijah manjkalo. Bil je zgolj "budget buy" za razne patronažne sestre ali podobne službe, ki v slabših razmerah ne morajo počakati na izboljšanje razmer, a je hkrati teh zahtevnejših podvigov razmeroma malo.

Današnji sportage pa je nekaj povsem drugega. To je predmet poželenja, ki je za razliko od dragih terencev prestižnih znamk dosegljiv. Mišičast, pa hkrati izredno suličast, s smejočo masko vzbuja čustva odobravanja pri večini opazovalcev. Pa ne samo pri opazovalcih, sportage je tudi prodajni hit – lani ob lansiranju so kupci avtomobil dobesedno razgrabili, čakalne vrste so bile dolge več kot pol leta, zato smo tudi mi avtomobil testirali tako pozno.

Dovolj praktičen

Vprašali boste po praktičnosti tega šminkerja? No, prtljažnik je samo dovolj velik, nikakor pa ne zmore navdušiti družinskih očetov, a to je tako kot recimo pri tiguanu, kugi in podobnih tekmecih, pa tudi pri predhodniku. Na zadnjih sedežih je zaradi velikih bočnih oken zelo prijetno opazovati okolico. Izza volana je vse okej, ergonomija je spodobna, materiali dovolj kakovostni, sedeži nudijo dovolj oprijema … Skratka, z vidika praktičnosti je sportage tak, kot ga pričakujemo, brez "ah oh in sploh", a hkrati brez resnejših napak.
Dvokolesni pogon za zelo nizko porabo

Zanimivo se nam zdi, kako se je v zadnjih letih spremenilo mnenje o samo dvokolesno gnanih terencih. Še pred leti je bila prodaja ničelna, avtomobili so sicer bili v cenikih, a skoraj vsi kupci so izbirali terence, označene s 4x4, AWD ali 4WD.

Danes je drugače, kupci so končno začeli poslušati podzavest, ki je že ves čas govorila: "Ne potrebuješ, škoda denarja!" Zaradi nekaj zasneženih klancev na leto se namreč ni smiselno kreditirati za dodatnih 1700 evrov in vsakih sto kilometrov plačati vsaj liter oziroma poldrugi evro več. Sploh zaradi tega, ker preizkušeni sportage s samo 1,7-litrskim dizlom ponuja izredno nizko porabo, zlahka smo se vozili s porabo manj kot šest litrov, kar razumemo za vrhunski dosežek!

In kakšna je vožnja z dvokolesnim sportageom? Zelo lahkotna, omogoča mehak prehod iz mestnega v terensko vozilo, brez dolgotrajnega navajanja na velikost in visoko maso. Zahtevnejši vozniki bodo sicer prej dosegali mejo zdrsa, z vožnjo glede na porabo pa ne bi smelo biti nobenih težav.

V nekaj stavkih

Sportage je bil v prvih dveh generacijah predvsem poceni vozilo za vse, ki so potrebovali štirikolesni pogon. V tretje je postal magnet za poželjive poglede mestnih voznikov, ki lahko zlahka shajajo s samo dvokolesnim pogonom. Njim na kožo so tudi vozne lastnosti sila lahkotne, poraba dizelskega motorja pa že kar "predrzno" nizka.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite na http://bit.ly/uZlWaU