Novi sorento pritegne poglede predvsem z značilno masko hladilnika in razpotegnjenima žarometoma.

Korak naprej je doživela tudi notranjost sorenta – od sodobno oblikovane armaturne plošče do več prostora v obeh sedežnih vrstah in prtljažniku. Ker je sorento v dolžino pridobil nekaj centimetrov, s prostorom ne bi smelo biti težav; tako spredaj kot zadaj ga je dovolj za noge, glave in komolce, opazno večji pa je zdaj tudi prtljažnik – s 531 litri zadovolji tudi počitniške zahteve, le na visoko dno se je treba navaditi. S prevračanjem asimetrično deljive zadnje klopi naprej lahko prtljažnik tudi povečamo, pri čemer ima povsem ravno nakladalno dno. Voznik bo vesel pregledne armaturne plošče s stilizirano obrobljenimi merilniki in zajetno sredinsko konzolo. Položaja za volanom si ni težko pravilno nastaviti (tudi zaradi električno pomičnega voznikovega sedeža).

Pri tehniki in mehaniki velja najprej omeniti, da ima novi sorento za razliko od predhodnika samonosno karoserijo, kar privarčuje pri masi avtomobila, nekaj pa pripomore tudi k udobju. Sorento torej ni več robustni terenec, ampak bolj cestni avto s terenskimi lastnostmi. Je to kaj slabega? Glede na trende v avtomobilizmu zagotovo ne; terenski avanturisti tako ali tako posegajo po drugačnih avtomobilih (terencih), ostali pa bolj civilizirane asfaltne vozne lastnosti pozdravljamo – še zlasti zato, ker je avto za 200 kilogramov lažji od predhodnika.

 
Pod motornim pokrovom je imel testni sorento 2,2-litrski dizelski štirivaljnik s 145 kW in 436 Nm navora – motor ni med najbolj uglajenimi, nad prožnostjo pa se nismo pritoževali. Posebnost testnega sorenta je bil šeststopenjski samodejni menjalnik, ki je – vsaj na papirju – pisan na kožo velikemu avtomobilu in prožnemu motorju. Tudi v resnici je tako, če od pogonske kombinacije le ne pričakujete preveč; menjalnik motorju odvzame kar nekaj iskrivosti, a vse skupaj ponuja razmeroma udobno, nestresno vozniško izkušnjo in zmerne zmogljivosti. Poraba goriva je 9,2 l/100 km: zmerno glede na maso avta in samodejni menjalnik.

 
Preskusni avto je imel vgrajen elektronsko nadzorovan stalni štirikolesni pogon – na asfaltu usmerja moč na prednji kolesi, če ti izgubita oprijem, se moč prenese na zadnji kolesi. Dovolj za občasne izlete na brezpotja ali zasneženo cesto, kjer je v pomoč tudi stikalo za vklop sredinske zapore diferenciala.

 
Sorento se (v različici platinum edition) lahko pohvali z dobro opremljenostjo, prostornostjo, enostavno uporabo in bivalnim udobjem – za 36.000 evrov (k čemer je treba prišteti še dva tisočaka za samodejni menjalnik), kar je v razredu večjih – praviloma bolj luksuznih – terencev zelo zmerna cena.

 

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite na spodnjo povezavo!
 

Snemite prilogo