Kia Sorento sicer ostaja filozofsko zvesta dediščini enega izmed zgodovinsko najbolj uspešnih avtomobilov te znamke. Zasnova hoče biti še vedno terenska, ampka hkrati postaja tudi čedalje bolj limuzinska. Takšen je namreč trend sodobnih terencev, ki vozijo pretežno po urejenih cestah, teren pa vidijo le redkokdaj. Nova Kia Sorento nima več šasije, ampak je njeno nosilno delo sedaj prevzela kar somonosna karoserija, ojačana z vložki iz trdnejšega jekla. Sorento je za 95 mm daljši od predhodnika, njegov karoserijski trebuh pa se je malce bolj približal tlom (za 15 mm). Tudi oblika še zdaleč ni podrejena težkim terenskim razmeram, pač pa se spogleduje z na pogled zelo sodobnimi oblikami. Sorento ima seveda svojstven videz, a vsak lahko v njem vidi tudi lastnosti konkurence. Lahko mu to štejete v slabo ali pa v dobro, kakor hočete. Sicer pa so »evropsko obliko« Sorentu, pod nemškim vodstvom Petra Screyerja, zrisali v oblikovalskih studiih v Kaliforniji, Nemčiji in Koreji, zato ne vem čisto natančno, zakaj ji pravijo evropska. Prej bi ji lahko rekli »svetovna«. Je pa res, da so evropski kupci posebneži, ki zahtevajo svoje, in tega se morajo oblikovalci dobro zavedati ...
Sorento ima še nekaj značilnosti terencev, kar pomeni, da bodo hlačnice ob vstopanju in izstopanju vozila vedno znova umazane. Sesti je potrebno dokaj visoko, zato pa je vidljivost iz njega dobra. Občutek »vzvišenosti« pa je v takih avtomobilih verjetno tudi eden izmed odločilnih pri nakupu. Vidljivost nazaj je sicer nekoliko slabša, ampak za to so dobrodošla parkirna tipala in kamera, ki ob vklopu vzvratne prestave v notranjem vzvratnem ogledalu na diagonalno 8,9 cm velikem (3,5-palčnem) zaslonu prikaže dogajanje za vozilom. Za dobro vidljivost skrbijo tudi zmogljivi ksenonski žarometi, za moden trende pa zadnje luči in utripalki v ogledalih; s tehnologijo LED.

Voznika morda prijetno presenetijo zanimivo razgibani in rdeče osvetljeni merilniki, ki jih je moč s posebnim gumbom ponoči tudi dobro zatemniti. Stikala so dovolj pregledna, prav tako pa so praktična in dovolj uporabna tudi tista, na volanskem obroču. AUX in USB vhoda za glasbo po svoji želji sta na dnu sredinske konzole. Predalov in predalčkov ne manjka. Klimatska naprava ugodi posebej tudi sopotnikovim (temperaturnim) željam in vožnja je pravzaprav lahko zelo prijetna in neutrujajoča. Nastavljivosti voznikovega sedeža strežejo elektromotorji, ročna zavora pa je v resnici (mercedovsko) nožna, če vam je všeč ali pa ne. Za več svetlobe v notranjosti (lahko) poskrbita ločena dela sončne strehe, prednji z možnostjo odpiranja.

Druga sedežna vrsta s sedežno klopjo je klasika. Naslonjali (deljivi v razmerju 40:60) imata možnost večstopenjskega nagiba, z zlaganjem naprej (hkrati se malce naprej pogrezne tudi sedalni del) pa se seveda bistveno poveča prtljaćni prostor. Za doplačilo (1000 evrov) sta lahko skrita zadaj še dodatna sedeža, sicer pa se pod dvojnim dnom skriva kar precej praznega prostora. Nadomestno kolo so namreč namestili povsem zadaj, spodaj, na zunanjo stran.

Novi turbodizelski motor je nadomestil prejšnji 2,5-litrski agregat in je s svojimi zmogljivostmi prav gotovo med boljšimi izdelki. Le za obljubljeno varčnost bo treba imeti nekaj potrpljenja. Samodejni šeststopenjski menjalnik (dodatnih 2000 evrov) se lepo in dokja hitro prilagaja vožnji. Ima tudi možnost ročnega pretikanja, ki pa zgolj omeji pretikanje v viško prestavo, do približno 4000 vrtljajev, ko samodejnost zopet prevlada.

Vodljivost Kie Sorenta je dobra in značilnega »terenskega« občutka plavanja je dokaj malo. Volanski mehanizem je odziven, ne mara pa sunkovitih spreminjanj smeri; takrat bistveno otrdi.
Tudi štirikolesni pogon deluje samodejno. Sredinska visko sklopka z elektroniziranim nadzorom poskrbi za primerno razdelitev moči med prednjim in zadnjim kolesnim parom. Lahko pa zaporo vklopimo tudi ročno (4WD lock), vendar deluje le do hitrosti 40 km/h. Za počasne spuste na spolzkih klancih so dodali elektronizirani omejevalnik (HDC), ki samodejno zavira, stabilizira in upočasni avtomobil (do 10 km/h). Nekaj terenskih genov torej vseeno še ima. Klhjub mestni obliki in počutju v njem.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite na spodnjo povezavo!
 

Snemite prilogo